Koncert v Pragi

Po aprilskem koncertu, ki sem ga obiskala v Münchnu, se mi je koncno ponudila prilika, da Angela in njegov bend ponovno slisim v zivo. Razni posnetki na youtubeu iz zdajsnje turneje so me prepricali, da moram njihov nastop nujno videti. Po koncu te turneje namrec z bendom nekaj casa ne bo vec nastopal. Kljub temu, da Praga ni najblizje mesto, v katerih je koncertiral, sva se z Ano vseeno odlocili, da obisceva to cudovito mesto, polno kulture in zanimivih ljudi. Se dodatno pa naju je prepricala cena povratne karte za vlak, saj je bila res ugodna.
Torej, po dvanajstih urah voznje sva se namestili v srhljivem hostlu, ki pa je bil morda edina ne najbolj prijetna zadeva, ki se nama je zgodila v tem vikendu. Vse ostalo je namrec potekalo cudovito in brez kakrsnihkoli zapletov. Zgodaj zjutraj v soboto sva se odpravili po nakup najinih vstopnic za koncert. Ker je imel hostel nenavadno visoko ceno za svojo strasljivost, saj sva za nocitve v njem zapravili vse krone, sva se morali pred nakupom vstopnic odpravit se na menjavo najinih evrov. Ko sva koncno v rokah drzali neprecenljivo vrednost( to niso bili izmenjani evri :) ), sva se odlocili, da odideva na pohod po mrzli in snezni Pragi. Mesto je resnicno vredno ogleda, mrzel zrak in naletavanje snezink pa so nama dali obcutek, da sva v zimski pravljici. Ceprav je se vedno vec kot mesec do bozicnih in novoletnih praznikov, povsod lahko uzivas v prelepih okraskih in novoletnih jelkah.
Najlepsa jelka pa se je nahajala v neposredni blizini Retra, dvorane, v kateri je nastopil Angelo. Dve uri pred zacetkom se je zacela nabirati vrsta fanov pred glavnim vhodom. Delovali so navduseno in prav nic histericno, kar je bilo zelo pomirjujoce:) Pred vstopom v dvorano smo lahko odlozili zimske jakne v garderobo, nato pa smo si privoscili dobro cesko pivo:) Pred zacetkom koncerta sva srecali se dve punci, ki sta nama zelo pomagali pri organizaciji in nasvetih. Cehi so res eden najbolj prijaznih narodov na tem svetu:)
Ob osmih pa se je zacelo zares. Luci so ugasnile, kitare zarozljale, bobnanje je napolnilo dvorano in koncert se je zacel. Bilo je noro, vsa dvorana na nogah, navdusenje, ploskanje, skakanje... Vzdusje je bilo fenomenalno, ko pa so fani zagledali na odru Angela, se za nekaj trenutkov ni vec slisalo glasnih instrumentov. Navdusenje fanov ni popustilo do konca koncerta. Publika je bila tako glasna, da sem si zlahka zamislila stadionske case:) Blapshemy je bila zacetna pesem, ki ni dopustila ogrevanja publike, ampak je dodobra nakazala rdeco nit, ki se je vila cez ves koncert- ROCK. Z albuma Lost sons so odspilali vecino pesmi. Poseben moment za vse ceske fane pa je bil, ko sta dve predstavnici fanov stopili na oder in Angelu podarili posebno nagrado v imenu vseh ceskih fanov. Angelo je bil iskreno navudsen in je povedal, da mu to veliko vec pomeni, kot pa nagrade raznih zirij in posebnih komisij. Pomislil je tudi na stevilne nagrade, ki so jih bili delezni s Kelly Family in je povedal, da se mu niti sanja ne, kje jih imajo... In potem je dodal, da so morda kje na Johnnyjevem wcju... Izjava je bila za vecino ljudi smesna, le redki pa so se zgrozenih obrazov spogledovali med sabo... Po prejemu nagrade se je tudi javno zahvalil in ponorceval iz rutinskih in neizvirnih zahvalah, ki jih ponavadi slisimo na raznih podelitvah nagrad v svetu zabave.
Komunikacija in naveza z obcinstvom je bila zelo mocna, saj nam je bend dal obcutek, da smo del njega. Nasa nepogresljivost pa je se posebej prisla do izraza ob komadih An angel, Because it's love, I can't help myself, Dance in One. Vrhunec te turneje nasploh je zagotovo predelava in izvedba pesmi An angel v reggae- rock ritmih. Obcinstvo poponoma ponori in posnetki na youtubeu dosegajo veliko gledanost:)
Posebno atmosfero pa je ustvarila pesem Edge of happiness, ki je v zivo vec kot odlicna. Spomine na Kelly Family pa Angelo ni obudil samo s pesmimi iz njihovih albumov, pac pa tudi z odlicnim bobnarskim vlozkom, ki smo ga bili delezni na koncertu. S tem je spet dokazal, da je vsestranski, a vseeno odlicen glasbenik. Morda bi lahko nekaj vec vadbe posvetil le igranju orglic, ki si jih je oprtal okoli vratu pri pesmi Dance:)
Ko se je koncert blizal koncu, se je med ljudmi naslo nekaj precej glasnih privrzenk pesmi Once in a while. Na zalost mojih uses so stale tik ob meni in vsako malo tisjo noto izkoristile za vzklikanje naslova te pesmi. Angelo jim zelje ni izpolnil, kar se mi nekako ni zdela prevelika zalost, saj je s tem najbrz le poskrbel za njihovo zdravje. Ce bi zaslisale uvodne takte te pesmi, bi bile po vsej verjetnosti zaradi svoje navdusenosti nujno delezne posebne zdravniske oskrbe.
Ko se je bend ze drugic poslovil z odra, obcinstvo ni zelelo oditi domov. Take vztrajnosti se nisem dozivela, saj se navadno, ce ne prej, ljudje pomaknejo proti izhodu, ko prizgejo mocne navadne luci in dj spusti svojo glasbo. Vse to ni odgnalo ceskih fanov in tudi midve z Ano sva se pridruzili kricanju(jaa, sva si dale duska;) )... Po vec kot desetih minutah se nas je Angelo usmilil in prisel na oder sam s svojo kitaro. Zaigral nam je se pesem od U2, One in nam s tem podal navdusenje za njegovo naslednjo, akusticno turnejo, s katero prihaja tudi v Ljubljano.
Ko se mu je koncno uspelo posloviti, si lahko okoli sebe uzrl same navdusene obraze... Ceprav cescine ne razumem, sem vedela in videla, da se vsi okoli mene pogovarjajo o odlicnem koncertu, ki se je pravkar zakljucil.
Dolgo casa je minilo, preden smo zagledali Angela, kako prihaja proti nam. Odlocil se je, da si bo vzel cas za vse in se vsakemu, ki si je zelel, podpisal in se z njim fotografiral. Vsi mogoci stavki, ki sem jih imela v glavi pripravljene za srecanje z njim, so ob njegovem trdnem stisku rok izpuhteli v zrak. Res cudno, da sem vedela kako mi je ime, ko me je to vprasal:)
Po cudoviteeem koncertu in srecanju z Angelom, sva bili z Ano povabljeni v ceski pub, kjer smo dobro razplozenje nadaljevali do zgodnjih jutranjih ur;)

Pa se nasvet... kdorkoli si ni uspel zagotoviti karte za ljubljanski koncert, naj obisce Zagreb v nedeljo,1.2. 2009 saj mu zagotovo ne bo zal:)

We love Angelo!