Koncno

Pa smo le docakali dan, ko se je vsaj en Kelly vrnil v Slovenijo. Brez kakrsnekoli reklame je v hipu razprodal svoj koncert, ki se je odvijal v prijetni dvoranici Mini teatra na ljubljanskem gradu. Kljub temu, da je bilo prostora samo za 100 oseb, je vecurno cakanje na njihov koncert veliko fanom ostalo v krvi. Prvo sekundo, ko sem pred vrati zagledala dekleti, ki sta taborili na armafleksu mi skoraj ni bilo nic nenavadno, nato pa sem se posteno zacudila, da je ta fenomen cakanja pred vrati po vseh teh letih kljub mocno reduciranem obcinstvu se vedno prisoten. Okrog sedmih se je nekoliko vecja skupinica fanov nadrenjala pred vrata in zavzeto cakala na odprtje dvorane. Izgledalo je kot pomanjsan posnetek izpred desetih let:)
Par minutk cez osmo zvecer vecina obiskovalcev skoraj ni moglo verjeti svojim ocem, ko so na odru po vec letih spet zagledali najmlajsega Kellyja... Zacel je z Invincible Child, pesmijo, ki je sestavljena iz nezne melodije in mocnim besedilom. Nato nas je vse lepo pozdravil ter se v imenu vseh svojih bratov in sester opravicil, da je toliko casa trajalo, da je prisel nazaj. Hitro je pojasnil, da se mu na odru ne bo pridruzil nihce vec, kar bi morda kdo ob pogledu na vse razstavljene instrumente morda pomislil. Pred vsako pesmijo je povedal doloceno zgodbo, odlomek iz svojega zivljenja in vse skupaj zacinil s prijetnim humorjem. Poleg pripravljenega programa se mu je vsake toliko casa med show vpletlo se kaj nepricakovanega... Tako smo bili prica majhni predstavici iz Gospodarja prstanov, ki je pozela velik aplavz, najbolj od vseh pa je bil nad tem presenecen sam Angelo, saj ga je kar 'odneslo' :) Zabaven je bil tudi dogodek z lasom. Ko se je usedel za klaviature, se mu je eden izmed njegovih dolgih las zapletel v usta in potem se je Angelo lepo po domace odlocil, da ga bo spravil ven:) Za trenutek sem pomislila, da je vse skupaj le del programa, vendar pa se je ta misel razblinila v trenutku, ko mu je las le uspelo spraviti iz ust in ga je pokazal vsem nam:)
Pred pesmijo Smile for the picture nam je povedal ganljivo zgodbo o njihovih izkusnjah s paparaci ter novinarji, ki pisejo za obrekljive revije. Povedal je tudi, da je pesem napisal zaradi tragicne smrti princese Diane. Ob tem pripovedovanju je vladala popolna tisina in upam, da ga je obcinstvo poslusalo tudi s srcem, ne samo z usesi...
Razlagal je tudi o svoji tremi pred nastopanjem, ki jo je imel kot majhen decek. Znebil se je je tako, da mu je oce postavil stol na sredino odra, na katerem je moral odpeti pesem Danny boy. Po tem pripovedovanju si je tudi sam postavil stol ter stopil nanj in res odlicno, brez glasbene spremljave odpel to irsko tradicionalno pesem. Potem pa je predlagal, da ce se zeli kdo znebiti treme, lahko stopi na oder, na stol in odpoje kaksno slovensko pivsko pesem. Hitro se je javilo dekle iz prve vrste, stopilo na oder in zapelo refren iz Angelove pesmi I will be your bride. Mislim, da dekle ze pred tem ni imelo nobene treme, je pa uspelo spraviti Angela v kar precejsno zadrego, saj je ze vec let porocen in ima tri otroke. No, po tem petju pa se je uresnicila njegova zelja po poslusanju slovenske pesmi, saj je obcinstvo kar naenkrat skupinsko zapelo pesem Kolkor kapljic, tolko let...
Poleg cudovitih pesmi je odigral tudi fantasticen drum solo. Obcinstvo je osupnilo in tudi starejsi obiskovalci, ljubitelji mirnejsih pesmi, so bili nad bobnanjem popolnoma ocarani.
Angelo se je resnicno izkazal. Vcasih je bila res dilema, ali ga bi clovek samo gledal in obcudoval kako je mozno, da igra na tri razlicne instrumente hkrati ali bi se zraven se cudil svojim usesom, da ves ta zvok prihaja le ob igranju enega samega cloveka.
Cudovit vecer je po koncu koncerta podaljsal in polepsal se s tem, da si je vzel cas se za podpisovanje in fotografiranje s slovenskimi obozevalci.