Po zamujenem dunajskem koncertu, ki ga nisem uspela obiskat zaradi mojega bivanja na Kitajskem, se mi zdaj končno ponuja prilika, da v živo slišim in vidim Angelov koncert. V četrtek prihaja v München, kjer bo predstavil svoj pravkar izdani album Lost sons. Čeprav se nov album še ne vrti v mojem glasbenem predvajalniku, sem vsaj na kratko slišala že večino novih pesmi, to pa je samo še povečalo mojo veliko željo, da Angela končno spet vidim. Od koncerta pričakujem veliko, saj je Angelo kljub mladim letom zame velik glasbenik, ki ga občudujem že od majhnega:) Prvič sem ga v živo videla pred enajstimi leti, leta 1997, ko je s svojo družinico razprodal ljubljanski stadion. Takrat sem bila stara komaj 12 let, on pa je pri 15ih ravno mutiral, zato nekaterih delov pesmi ni pel in prav dobro se spominjam majhne deklice ob sebi, ki je svoje starše prestrašeno spraševala, zakaj Angelo ne poje. Takrat smo bile namreč še tako majhne, da nismo videle na oder, če nas ni kateri od odraslih prijel in posadil na ramena.
Od tistih časov do zdaj, se moje mnenje glede glasbe ni spremenilo. Kelly Family so zame še vedno preprosto najboljši bend, je pa sprememba v tem, da sem pred leti s strahom gledala oz. poslušala kakršnokoli njihovo solo stvaritev, zdaj pa se je veselim. Po vseh teh letih so se mi Kellyji od oddaljenih mega zvezd v zadnjih letih predstavili kot preprosti in prijazni ljudje, ki skoraj vedno najdejo čas za pogovor s svojimi fani.
Angela sem nazadnje videla leta 2006, ko je s svojimi brati in sestrami koncertiral po cerkvah, kmalu po tem pa se je odločil za samostojne koncerte.
Ker se na zadnjih Kelly turnejah pred odrom pojavljajo še stoli, na katerih naj bi fani sedeli, je moje veselje in pričakovanje po Angelovem energičnem rock koncertu še toliko večje, saj si zelo želim spet skakati in peti skupaj z množico njegovih fanov. Poleg tega me zanima občinstvo nasploh, koliko je Kelly fanov in koliko je novih poslušalcev tega nadarjenega glasbenika.
Torej, če na hitro povzamem... komaj čakam četrtek!! :)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Kat, ful lepo si tole napisala.. :))
Mi je bilo ful smesno brat, da si bila tok mala.. :) Zdej se pa cist staro spet pocutim hihi.. Ker jaz sem bila 1997 ze kar v prvi vrsti.. :) Pa se kaj drugega.. :)
oh fuuul lep post si napisala;)
sm vesela da ga boš spet lahko videla!
joj...js sm bla v tistih letih še ene 3 leta mlajša kot Katarina ;)
ko sm pa postala fanica sm bla pa ene 7, 8 let stara :P sam ta zgodbica bi ze pasala za kak drug post :D
Objavite komentar