Spomini na 15.12.2007...

Medtem ko naše punce uživajo nekje v Münchenu na koncertu, se jaz spominjam nekega zasneženega, decembrskega dne, ki mi bo zavedno ostal v spominu. Vsi tisti, ki me poznajo bojo že vedli zakaj je bil ta dan zame tako POSEBEN, vsem drugim pa bom na kratko predstavla celo zgodbo :)
V časih ko je Angelo pel s svojo družino in se mu verjetno še sanjalo ni o solo karieri, sem bila včasih rahlo žalostna, ker je na celem koncertu zapel le 2-3 pesmi in je večino koncerta presedel nekje zadaj za bobni…čeprav priznam da je bil že takrat izjemen bobnar, vendar pa sem kot njegova velika fanica sanjala o tem, kako lepo bi bilo nekoč doživeti koncert, kjer bi pel samo Angelo :)
Kellyje so prišli v moje življenje nekje 'davnega' leta 1994/1995 ko sem bila stara kakšnih 7 let in še danes se živo spominjam, kako sem na televiziji videla video za pesem 'An angel' kjer me je Angelo popolnoma prevzel-že od samega začetka je bil moj najljubši član te velike družine.
Seveda, je bil v tistih zgodnjih najstniških letih Angelo moj 'princ na belem konju' vsak kotiček v sobi je bil polepljen z njegovimi slikami katerim so družbo delale tudi slike njegove celotne družine :)
K sreči me je ta faza hitro minila in se mi danes zdi vse skupaj zelo smešno a kljub vsemu normalno, saj mislim da je vsak med nami kdaj šel skozi takšno fazo ;) Z leti sem začela povsem drugače gledati na Angela…znano je da je zelo težko ostati 'normalen' potem ko si eden izmed 'slavnih otrok' na sceni, večino teh, slava in denar pokvarita in le malo je takih, ki kasneje v življenju kaj dosežejo. Tako da je to le še eden izmed razlogov, zakaj cenim Angela. Odrasel je namreč v zelo preprostega in izjemnega človeka, občudujem to da je pri njegovih 26 letih, postal vse to kar je…mož in oče 3 otrok, izjemno talentiran glasbenik in nasploh da je še vedno, kljub vsem uspehom in neuspehom v življenju ostal tako preprost človek, ki si vedno vzame čas po vsakem koncertu za pogovor s fani in se ne obnaša čisto nič 'zvezdniško'. V bistvu je to tako pri vseh Kellyjih, ki sem jih do sedaj imela priložnost spoznati…vsi so preprosti ljudje, nimajo nič zvezniškega v sebi, ne obnašajo se kot da so 'nekaj več'. Tudi ko se pogovarjaš z njimi imaš občutek, kot da se pogovarjaš z enim od svojih prijateljev. Morda je ravno to razlog, da jih imamo fani še vedno tako zelo radi in jih podpiramo :)

… 15.12.2007 je bil dan, ko sem prvič videl Angelov solo koncert v živo. Priznam da sem bila na začetku kar malo skeptična glede teh solo projektov in se mi je zdelo da je solo koncert le 1/9 Kelly koncerta. Bila sem namreč sem zelo razočarana, ko je Angelo nehal nastopati s svojo družino in se posvetil samostojni karieri. Vedela sem da bomo imeli s tem Angelovi fani veliko več od njega kot prej, a sem si vseeno vedno predstavljala da Kelly Family ne morejo biti to kar so če niso vsi skupaj. Vendar pa sem v zadnjem letu doživela tako Kelly koncert v Dortmundu, kjer jih je bilo le 5, kot tudi Angelov solo koncert in res sta bila oba koncerta IZJEMNA in sta mi dokazala, da je vsak izmed njih poseben in da ni pomembno ali nastopa samo en Kelly ali vseh 9 skupaj, saj so koncerti vedno polni pozitivne energije in te vsaj za tisti 2 urci popeljejo v nek drug svet :)
No, da se vrnem na Dunaj…
Pred 'dvorano' kjer je bil koncert, smo prispele nekje okoli 17h popoldan (kar je skrajno pozna ura za prihod na Kelly koncerte, saj je splošno znano, da so fani v 'starih časih' čakali pred dvoranami vsaj od zgodnjih jutranjih ur če ne že nekaj dni prej). Presenetilo me je to da ni bilo še nobenega fana tam. Tako da sem za trenutek že pomislila da smo v napačni ulici, vendar pa so potem zelo kmalu so se le počasi začeli nabirati fani, ki niso nič podobni fanom iz let 1995-2000…če bi na prvi pogled ocenila današnje fane, so stari nekje od 18-30 let, morda se najde kak mlajši in kar nekaj starejših…večinoma so to fani, ki podpirajo Kellyje že dolga leta in jih je na srečo skoraj vse že minila histerija ali kakšna pretirana želja po prerivanju in podobnih zadevah pred vhodom v dvorano :) Žal pa se na skoraj vsakem koncertu še vedno najde kdo, ki povzroči pravo gnečo in paniko, nekaj trenutkov preden se odprejo vrata dvorane in potem sledi nekaj minut prerivanja, a se na srečo vse skupaj zelo hitro umiri. No, moram še omeniti, da je bil ta dan prav poseben še iz enega razloga…namreč že nasploh je znano da je Dunaj decembra prav poseben in vse to so na ta dan popestrile še snežinke, ki so nam pričarale pravo predbožično vzdušje :)Kmalu je prispel tudi Angelo. Vse je bilo zelo preprosto, stopil je iz avtomobila, seveda vrnostnikov ali kaj podobnega ni potreboval, šel je mimo nas, nam pomahal in se nasmejal ter šel naprej. Sama ga nisem niti opazila, dokler me ni Sanja potegnila za roko in že v naslednjem trenutku smo stale pred njim. Pa ne iz razloga da bi mu težile ali prosile za avtogram in slike - Sanja je namreč imela s sabo polno vrečo daril zanj in njegovo družino in da ne bi te stvari nosila s sabo cel dan mu jih je želela dati takoj. Angelo je bil ob tem srečanju skrajno prijazen… povedale smo mu da smo iz Slovenije in Hrvaške in nama je vsaj ene 4x v tem kratkem pogovoru rekel 'thanks for coming' potem se je še ene parkrat zahvalil za vsa darila in nama rekel da je vesel da pridemo fani tudi iz drugih držav, ter da bo po koncertu prišel ven, se slikal z nami in dajal avtograme :)
Vrata dvorane so se odprla nekje okoli 19:30…dvorana je bila majhna a zelo prijetna, domača in polna saj je bil koncert razprodan. Takoj sem opazila da je bilo med publiko kar nekaj majhnih otrok. Lepo je videti, kako mamice, ki so bile verjetno pred leti velike oboževalke Kelly Family, pripeljejo na koncert svoje otroke. Najbolj zanimivo se mi je zdelo to, da je fantek, ki je sedel zraven nas, star morda 5 let, znal skoraj vsa Angelova besedila:)

Koncert se je začel ob 21. Ker je bil to 'Up close'-akustičen koncert, je bil na odru samo Angelo, brez svojega banda, v drugem delu koncerta se mu je pridružila še njegova žena Kira. Prva pesem ki jo je Angelo zapel je bila 'One' do U2. Takoj zatem nas je pozdravil, všeč mi je bilo da se je spomnil na to, da smo v publiki tudi fani iz drugih držav :) Potem je začel naštevati od kje vse smo in prav lepo je bilo slišat besedo 'Slovenija' iz njegovih ust!! :)
Seveda se nam je, tako kot mu je to že v navadi, vsaj ene parkrat med koncertom zahvalil da smo prišli. Ta koncert in nasploh cela turneja je bila zelo posebna, zato ker je pred vsako pesmijo, povedal kakšno zgodbico, anekdoto… kako je pesem nastala, kdaj, zakaj in kaj njemu osebno pomeni.
Pel je tudi pesmi od glasbenikov, kot so npr. U2, Bruce Springsteen, Eric Clapton in podobno. Povedal nam je kako se je spoznal z vsemi temi glasbeniki in zelo zanimiva zgodbica se mi je zdela, ko je pripovedoval kako je nekoč v osemdesetih nastopal z družino na ulici v Parizu in je mimo prišel nek moški, katerega je njihova glasba povsem očarala in je kasneje prišel do njih, se jim predstavil da je Bruce Springsteen ter jih povabil, da ko bojo kaj potovali po Ameriki naj ga obiščejo :)
Njim pa to srečanje ni pomenilo veliko, kajti v tistih časih so Kellyji živeli zelo preprosto življenje, daleč stran od TV, radia in drugih medijev in niso imeli pojma kdo sploh je on. Kasneje ko jim je neki prijatelj v Nemčiji povedal kdo je Bruce in kako 'velik' ter slaven je, so bili šokirani. Sicer ga Kellyji nikoli niso obiskali v Ameriki, so ga pa ponovno srečali leta 1993 ko so bili na njegovem koncertu v Dortmundu (Westfallenhalle) in na tem koncertu jim je Bruce posvetil pesem 'The River', ki jo je Angelo tudi zapel na Dunaju. Vsi so se takrat čudili, kdo so Kelly Family, da jim on posveča pesem na koncertu, a že čez dobro leto, so Kellyji postali tako slavni v Nemčiji da so sami napolnili Westfallenhalle v Dortmundu :)

Pel je tudi nekaj pesmi iz časov, ko je s svojo družino polnil stadione po Evropi. Ena izmed njih je, vsem dobro znana 'I can't help myself', ki jo je napisal, ko je bil star komaj 14 let. Namenil jo je punci, v katero je bil noro zaljubljen in ta pesem je bila na začetku napisana kot ljubezensko pismo, kasneje jo je uglasbil in jo posnel. Le nekaj mesecev zatem je prišla na prva mesta vseh lestvic v Evropi.
Angelu pa je zagotovo več kot to da je pesem postala hit, pomenil uspeh ki ga je dosegel pri tej punci…namreč danes sta srečno poročene in imata 3 otroke :)

Predstavil nam je tudi nekaj novih pesmi iz nastajajočega albuma in sicer: Stay like a child, Lost sons in Black is the colour.
Ter nekaj iz prvih 2 solo albumov: Finally one, Child of God, You will always have a place, I trust in you… Angela smo uspeli še 2x priklicati nazaj in za zaključek nam je zapel še priredbo pesmi Vincent, ki jo v orginalu poje Don McLean, ter pesem 'A new beginning', ki se me je na tem koncertu res dotaknila, saj jo je napisal ob tem, ko se je na nek način poslovil od nastopanja z družino ;(
Koncert je s 15 minutnim odmorom trajal približno 2 uri.
Na koncu se nam je vseh še 1x lepo zahvalil da smo prišli ter nam obljubil da upa da bo še letos se vrnil v Avstrijo s svojim bandom.

Dobrih 15 minut po koncertu je res prišel v backstage in fani so se obnašali odraslo in na srečo povsem normalno—vsi smo se, kot majhni otroci, postavili v dolgo vrsto in čakali na svoj trenutek, za pogovor, slikanje in avtogram. Tu me je še enkrat pozitivno presenetil, kajti za vsakega fana si je vzel 5, 10 minut oz. toliko časa kot je bilo potrebno. Razumela bi če bi to počel le na kakšnem koncertu, ampak on dejansko po vsakem koncertu, nastopu ki ga ima pride ven k fanom. No slovenke smo prišle na vrsto kar ena za drugo. Nekako smo se 'dogovorile' da mu vsake pove da je iz Slovenije, nismo mu pa lih vse težile s vprašanjem kdaj bo prišel v Slovenijo, ker po moje nas bo počasi začel že sanjati, ker ga (oz. kar vse Kellyje) sprašujemo o tem :)
Mislim da je bila prva na vrsti Sabina, ki je bila 'zadolžena' da ga vpraša to (da ne bi ravno prekinil naše tradicije *lol* ) in se mi vedno zdi, da ko ga kdo vpraša kaj tekega, mu postane malo nerodno, kajti ve da fani potujemo daleč samo zato da bi ga videli in ve da si želimo koncert pri nas, žal pa stvari niso tako enostavne kot se mogoče zdijo na prvi pogled - šele sedaj, ko se ubadamo z iskanjem kluba ga zares razumem.
Všeč mi je da ni odgovoril kar nekaj, v stilu da bo prišel pač samo toliko bi se nas rešil, ampak nam je čisto lepo razložil kako stvari potekajo in seveda obljubil da se bo potrudil narediti vse da pride tudi k nam (očitno obljubo drži ;-))

Pa še nekaj besed o mojem srečanju z Angelom. V bistvu sem čakala na ta trenutek dolgih 14 let, morda še več…od prvega dne ko sem videla Kelly Family na TV, sem si želela spoznati Angela in se slikati z njim.
Le kdo bi si takrat mislil da bo ta želja tudi po tolikih letih ostala tako velika ;)
Skoraj vse ostale Kellyje sem uspela vsaj spoznati na prejšnjih koncertih, ravno Angela pa mi ni bil nikoli usojeno :) Razen bežnega srečanja v Gradcu 2006, ko je za nekaj minutk prišel ven in podpisal nekaj avtogramov.
Za to srečanje nisem imela nobenega govora ali karkoli pripravljenega, saj sem vedela da bi bilo to samo še slabše, ker bi tako pozabila pol stvari ki bi jih želela povedati ;)
Prosila sem ga da se mi je podpisal na Cd-je in podobne stvari, pa še za nekaj avtogramov za tiste, ki niso mogli na koncert, posebej pa sem mu rekla naj napiše nekaj lepega na kartico za mojo cimro ;) In njemu se je zdelo to izjemno zanimivo ter je vse skupaj vzel dobesedno kot sem mu rekla, napisal je namreč 'Angelo Kelly' in zraven dopisal 'something nice' ;)
Kasneje se je začel opravičevati v stilu 'Sorry, it was a bad joke, but best wishes to your friend' ;) Preden sem se slikala z njim sem mu uspela razložiti, da sem že dolga leta fanica in da sem čakala na ta trenutek odkar sem bila stara 7 let ;) To se mu je zdelo zelo simpatično;)

Potem ko je prišla na vrsto še zadnja slovenka, smo naredili skupinsko fotografijo, ki jo lahko vidite spodaj. Zahvalile smo se mu za vse, on nam je pa zaželel “Best wishes to Slovenia and thanks for coming”.
Kasneje smo ostale še tam in mislim da je bila ura že okoli 1:30 zjutraj, ko je na vrsto prišla še zadnja fanica… na koncu je Angelo še vse ki smo bili tam spraševal ali smo vsi dobili sliko in avtogram in ali potrebuje še kdo kaj, res je prijazen tale naš Angelo;) S tem se je tudi zaključil ta pester in zanimiv dan, ki je meni osebno izpolnil vsa pričakovanja, lahko rečem da je bilo vse skupaj še lepše kot sem pričakovala. Zagotovo sem pa srečna, da sem čakala na to tako dolgo, saj sem vse skupaj doživela na povsem drug način, kot pa bi mogoče pred 10 leti. Priznam da sem se ta dan večkrat spomnila 'starih časov' in kako bi vse skupaj izgledalo če bi tako fani stali zraven Angela recimo leta 1997… zagotovo ne bi bilo tako prijetno, verjetno še najmanj za Angela ;)) Za konec bi še povedala, da sama že nekaj časa ne gledam na Kellyje kot na 'zvezde' ali 'slavne osebe'. Tudi mislim da si oni sami ne želijo odnosa 'fan-zvezda', vse skupaj je res zelo sproščeno in prijetno. Mislim da je zelo dobro če 'fan' spozna da je njegov idol le navaden človek in ne 'bog' ter da ima tudi on kot vsi ostali tako pozitivne kot tudi negativne strani in da takšne ljudi ni potrebno le 'kovati v zvezde' ampak se lahko od njih tudi kaj naučiš.
Sem pa zelo vesela da so KF, tako kot posamezniki, ali celota, še vedno del mojega življenja, sicer na nek drug način kot pred 10 leti, a vseeno zelo poseben in pozitiven del.
Res imam ogromno čudovitih spominov, ki so povezani z njimi in je lepo da je z leti teh spominov vse več in več.
Lepo je biti njihov fan ;)